PSIHOLOGIJA V MARKETINGU

Lahko rečemo, da čeravno nismo sredi neokrnjene narave, nas brez telefona v roki in v oblačilnih, na katerih ni našitih logotipov blagovnih znamk, oglasna sporočila spremljajo na vsakem koraku. Ker je posameznik tako močno izpostavljem promocijskim vsebinam, moramo oglaševalci še toliko bolj razmisliti, na kakšen način bomo določen produkt ali storitev uspeli približati ciljni skupini, da jih bo ta opazila.
Spodaj zapisujemo nekaj psiholoških trikov ;).

Oglaševalci poskušamo nagovarjati tako čustva kot razum, a na koncu številne raziskave kažejo, da se končni nakup v večini primerov zgodi zaradi emocionalne odločitve. Kampanje, ki nagovarjajo čustva, so tako trikrat bolj uspešne kot tiste z razumskim nagovorom. Oglasi, ki pri ljudeh sprožajo čustva, so tako usmerjeni v več emocij, a najbolj uspešni so tisti, ki nagovarjajo ponos, ljubezen, prijateljstvo, empatijo, osameljenost ... Pomemben je predvsem čustven odziv potrošnika na oglas, ne toliko vsebina, saj ta v veliki meri napoveduje končni nakup izdelka ali storitve.

Tako kot čustva tudi barve vplivajo na človekovo razpoloženje in v njem prebudijo določena občutja. Raziskave kažejo, da lahko celo barva CTA gumba na spletni strani vpliva na nakup. Sprememba CTA gumba iz svetlo zelene v rumeno, je na nekem oglasnem sporočilu povečala konverzijo za 14,5 %. Celo barvna obroba Facebookovega oglasa lahko podvoji možnost za klik na oglas.

Ker je desna možganska hemisfera odgovorna za obdelavo slikovnih informacij, leva pa bolj logična in odgovorna za besedna sporočila, postavitev slike na levo stran besedila poveča obdelavo celotnega oglasnega sporočila. S tem, ko slike in grafike postavimo ne levo stran oglasa, potrošniki hitreje absorbirajo oglas in vsebino na njem

Ali se vam zdi, da skodelica na fotografiji na desni izgleda skrivnostno privlačnejša? Če bi morali izbrati eno od teh dveh skodelic, bi zagotovo kupili tisto na desni strani, in to zato, ker je njen ročaj obrnjen proti vam.

Spretni tržniki pri upodabljanju predmetov v promocijske namene vedno upoštevajo psihološke vplive končnih slik. Doseči morajo osnovni cilj: spodbuditi miselno interakcijo. Če se vrnemo na primer dveh skodelic, bo potrošnikom bolj všeč skodelica z ročajem, obrnjenim v desno, saj večina ljudi s te strani prime skodelico (večina ljudi na svetu je namreč desničarjev). 

Če oglaševani predmet nima ročaja, je podoben učinek mogoče doseči z namestitvijo podpornega pripomočka na desni strani predmeta. Na spletu poiščite fotografije skled z žiti in v večini primerov boste opazili, da je žlica na sliki na desni strani posode. Vse, kar spodbuja našo interakcijo s predmetom, poveča možnost interakcije.

Ljudje imamo tendenco, da sledimo pogledu oči. Če vaš oglas vsebuje slike ljudi, je pomembno, da imajo ti pogled usmerjen v CTA gumb, saj boste s tem pritegnili več pozornosti na gumb.

Verjetno je najpomembnejša in najbolj uporabna strategija med vsemi navedenimi. Vsi se želimo počutiti pomembne - želimo biti del ekskluzivne skupine. Oglaševalci zato uporabljajo potrošnikove komplekse, da jim zlezejo »pod kožo«.
Psihologija oglaševanja temelji na načelu pomanjkljivosti. To načelo temelji na tem, da najbolj cenimo stvari, ki so nam nedostopne. Zakaj se ljudje postavljajo v vrste na črni petek ali vstajajo ob petih zjutraj, da prednaročajo najnovejši iPhone? Vsi želijo biti med redkimi srečneži, ki imajo v lasti ekskluzivni izdelek.

Ljudje si bolj želijo stvari, katerih količina je omejena. Leta 1975 so raziskovalci 200 ljudem pokazali dva enaka kozarčka za piškote, pri čemer je imel eden notri 10 piškotov, drugi pa samo 2. Presenetljivo je, da so ljudje piškote v drugem kozarcu ocenili kot bolj dragocene. Danes ta marketinški trik velikokrat uporabljajo letalske družbe, aplikacije za rezervacjo hotelov ... (»za ta let je na voljo le še 10 sedežev« ali pa »na voljo sta samo še dve hotelski sobi«).