Dopust je priložnost, da prebereš nekaj knjig. Na letošnjem seznamu se je znašla tudi, sicer nekoliko starejša, Zero to One, avtorja Peter Thiel.

Avtor, sicer tudi eden ustanoviteljev PayPal-a, razglablja o svetu stratupov in opozarja na kritične momente snovanja novega poslovnega modela. Izziva nas, ali smo pripravljeni razviti nekaj novega ali le kopirati tisto, kar že obstaja (vprašanje tehnologije oz. globalizacije). Sam, pričakovano, preferira tehnologijo in prednosti razlaga na lastni zgodbi, s katero so želeli ustvariti novo internetno valuto, ki bi nadomestila ameriški dolar.

Ker ni moj namen povzemati knjige (predlagam raje branje), sem povzel dve poglavji, tudi z namenom, da me zapisano spodbudi k razmišljanju o lastnih poslovnih zgodbah, ki jih snujem.

Vsak poslovnež si želi večje dodane vrednosti, zato je izziv, kako zapustiti konkurenčno okolje in doseči monopolne donose – avtor navaja 4 ključne karakteristike, pa tudi 7 vprašanj, na katera si moramo odgovoriti, če želimo ustvariti uspešno zgodbo. Oboje navajam v nadaljevanju, zaključujem pa s primerom Tesla, ki zadnja leta uživa občudovanje poslovnežev. 

Ključne karakteristike monopolnih donosov:

1. Ustrezna tehnologija. Ta mora biti vsaj 10 x boljša od substituta, tako, da je ni mogoče replicirati. Dobri primeri so Google-ov iskalni algoritem, Amazon je npr. ponudil 10 x boljšo izbiro knjig, PayPal je omogočil 10 x hitrejše plačilo preko eBay-a. Desetkratnik je možen tudi v pogledu designa, kar je s pridom izkoriščal Apple, ki je preoblikoval obstoječe izdelke na način, ki je veliko bolje ustrezal potrebam uporabnikov.
2. Mrežni efekt. Slednji poveže uporabnost produkta s številom tistih, ki ga uporabljajo. Odličen primer je Facebook, ki je veliko bolj privlačen in koristen, če ga uporablja večina naših prijateljev. Mrežni efekt praviloma nastane na omejenem trgu, če se spomnimo Facebook-ovih začetkov, so bili ti omejeni na Harvardske študente.
3. Ekonomija obsega. Monopolni posel postaja močnejši z večjim dosegom. Gre predvsem za razporeditev fiksnih stroškov, ki se tako razporedijo med več enot.
4. Znamčenje. Močna blagovna znamka bo pomembno vplivala na monopolni položaj, zato je ključno, da slednjo strateško gradimo in bogatimo ves čas.

7 vprašanj, ki bi si jih moral postaviti vsak podjetnik

Vsak podjetnik bi si moral odgovoriti na 7 vprašanj, ki jih navajam spodaj. Če ima odličen poslovni načrt, bo na vsako našel konkretni odgovor, če odgovorov nima, pa naj raje počaka na boljšo idejo, saj je verjetnost neuspeha preprosto prevelika.

1. Ali lahko povzročim tehnološki preobrat (vsaj 10 x boljša rešitev od drugih) ali naredim samo izboljšave?
2. Je trenutno pravi čas za posel, ki ga načrtujem?
3. Ali začenjam na velikem ali nišnem trgu?
4. Združujem pravo ekipo?
5. Ali imam rešitev, kako ne le narediti, pač pa tudi distribuirati produkt?
6. Kakšen bo moj položaj na trgu čez 10 in 20 let?
7. Kakšna je moja skrivnost – ali sem zaznal edinstveno priložnost, ki jo drugi niso zaznali?

Zakaj je Tesla uspela?

Osebno menim, da je razlogov veliko. Thiel razloge, razumljivo, vidi v odgovorih na 7 zgornjih vprašanj:

1. Tehnologija – ta je pri Tesla zelo dovršena, celo tako, da jo uporabljajo tudi drugi proizvajalci vozil, npr. Mercedes-Benz in General Motors. Tudi vizualna podoba je izdelana, Model S sedan je bil leta 2013 celo imenovan za avto leta (Motor Trend in Automobile).
2. Čas – leti 2009 in 2010 sta bili zelo naklonjeni alternativnim možnostim – Tesla je s strani U.S. Department of Energy prejela celo 465 milijonov dolarjev posojila.
3. Monopol – Tesla je začel na nišnem trgu, ki mu je lahko dominiral – tehnološko napredni električni športni avtomobili.
4. Ekipa – sestavlja jo prava kombinacija inženirjev in prodajalcev.
5. Distribucija – večina podjetij slednjo podcenjuje, medtem ko jo Tesla obravnava tako resno, da si lasti celotno distribucijsko verigo.
6. Trajnost – napredek Tesle je večji od konkurentov, kar napoveduje prevlado tudi v prihodnje.
7. Skrivnostnost – Teslini vozniki so »Cool«. Strateško so prepletli popularnost okoljsko odgovornega ravnanja, pojavnost slavnih oseb in visoko kakovost vožnje, tako z vidika tehnologije kot designa.

Knjiga Zero to One je vsekakor vredna branja, glede na obseg, gre bolj za popoldansko avanturo. Večina zapisanega je samoumevna in pričakovana, a nič ne škodi, če se vsake toliko opomnimo na ključna področja in vprašamo o tem, kar načrtujemo v prihodnje.