Mladi spletni navdušenec se odloča, na katerem odprtokodnem sistemu naj postavi svojo predstavitveno spletno stran, s katero upa, da bo prepričal bodočega delodajalca ali partnerja. Sooči se z iskalnikom in pravim morjem možnosti. Ogromno zapisov, ocen in priporočil, kateri sistemi so sploh na voljo, kateri boljši, kateri slabši.

Medtem se na drugem koncu mesta spletna agencija spopada s težavo visokih stroškov nadgrajevanja in vzdrževanja hišnega CMS sistema. Direktor pogosto razmišlja o rešitvah in preračunava, kako bo lahko s cenami konkurenčen na trgu. Zraven povabi še vse zaposlene in brainstormajo o rešitvah ter možnostih, da namesto hišnega začnejo uporabljati enega od odprtokodnih sistemov za upravljanje spletnih strani. Eden od programerjev dobi nalogo, da preveri tovrstne rešitve in jih predstavi.

V sosednji ulici pa ima sedež veliko podjetje, kjer za mizo sedi vodstvo, marketinški delavci in IT-jevci, ki skupaj pripravljajo razpis za prenovo spletnih strani podjetja. IT-jevec, mladi računalničar z nekaj znanja programiranja, izrazi željo, da bi bil pogoj v razpisu uporaba odprtokodnega sistema. Njegov starejši kolega mu takoj nasprotuje in mu argumentira, da nekaj tako odprtega ne more biti obenem tudi varno. Po nekaj argumentih prvi zmaga, mora pa do naslednjega sestanka pripraviti največ tri predloge odprtokodnega sistema za upravljanje spletnih strani, ki jih bodo dodali kot pogoj v razpis.

Vsi trije iskalci se lotijo iskanja, normalno, s pomočjo vsem znanih iskalnikov. Slej ko prej bodo najbrž vsi na koncu ostali s tremi možnostmi - Wordpress, Joomla in Drupal.

Tudi po uporabi na spletu, so našteti sistemi glavni. Daleč pred vsemi je Wordpress, saj kar 21.3 odsotkov spletnih strani teče na tem odprtokodnem sistemu. Sledita mu Joomla s 3.2 odstotki in Drupal z 1.9 odstotkov (glede na podatke na w3techs.com).

Odprtokodni sistem Wordpress

Wordpress je nastal leta 2003. Tako veliko številko je dosegel s pomočjo enostavne namestitve in uporabe.

Velik del mu prinaša tudi storitev wordpress.com, preko katere si uporabniki lahko enostavno izdelajo svoj blog na poddomeni (na primer nakladac.wordpress.com). Prav to je bil razlog, da se je, v nekem obdobju, ko so osebni blogi postali zelo priljubljeni, hitro večalo število namestitev.

Izmed vseh treh se ga je najbrž še danes najlažje naučiti in uporabljati. Kdor pa misli, da je Wordpress še vedno le blogerski sistem, pa mora posodobiti svojo definicijo. Skozi leta razvoja je preko ti. plugin-ov postal zmogljivo orodje za postavitev zahtevnejših spletnih strani.

Torej, osnovna namestitev je še vedno v prvi vrsti namenjena blogom, s pomočjo plugin-ov pa se spletno stran lahko razširi v veliko bolj zmogljivo orodje. Tako kot večina odprtokodnih sistemov, tudi za Wordpress-om stoji veliko število razvijalcev, ki sistem dnevno posodabljajo.

Tako kot plugin-ov, je za Wordpress na voljo tudi ogromno tem, ki jih je možno za zmerno ceno kupiti na različnih spletnih portalih. Na ta način je uporabniku še lažje postaviti enostavno spletno predstavitev.

Odprtokodni sistem Joomla

Joomla je nastala leta 2005 kot odcepljen projekt (fork) takrat priljubljenega sistema Mambo. Če smo za Wordpress rekli, da je osnovna inštalacija namenjena zgolj blogu, je velika prednost Joomle dejstvo, da je že osnovna inštalacija praktično postavljena spletna stran. Upravljanje z vsebinami je podobno enostavno kot pri Wordpressu.

Seveda so možne tudi razširitve, pri Joomli se te imenujejo extension-i. Tudi te razvija velik nabor razvijalcev. So pa pri Joomli le-ti pogostokrat plačljivi, kar pa že v osnovi da vedeti, da za osnovno spletno stran teh ne potrebujete.

Še ena težava Joomle je, da je 'nekje vmes'. Tisti, ki si želijo uporabniško prijaznost, lep izgled in enostavne osnovne ukaze, se najdejo pri Wordpressu, na drugi strani pa so tisti, ki želijo veliko prilagodljivost, razvijalci in tisti, ki se zavedajo, da bo krivulja učenja strma. Ti se odločijo za Drupal.

Odprtokodni sistem Drupal

Izmed vseh treh ima Drupal najdaljšo zgodovino. Leta 2001 je postal odprtokoden projekt, pred tem pa je bil izdelan kot enostavna tabla za obvestila.

Zagotovo je najbolj prilagodljiv in namenjen zahtevnim spletnim stranem in aplikacijam. Razlog za to je širok nabor dodatkov, ki se pri Drupalu imenujejo moduli. Pogost izraz pri razvijalcih, ko iščejo rešitve pri razvijanju spletne strani je 'there's a module for that' (za to že obstaja modul). In res je tako – skoraj ni stvari, ki je ne bi mogli zgraditi s pomočjo velikega nabora že izdelanih modulov, ki jih razvija in vzdržuje veliko število razvijalcev.

Po drugi strani, pa brez njih od Drupala v osnovni namestitvi ne dobimo veliko. Če smo pri prejšnjih dveh sistemih rekli, da že osnovna inštalacija deluje in jo z morebitno kupljeno ali celo zastonjsko temo naredimo še lepo, je to pri Drupalu drugače. Na internetu ne boste našli veliko tem, ne brezplačnih, ne plačljivih.

Razlog je preprost. Drupal je namenjen velikim, zahtevnejšim spletnim stranem in servisom, ki gredo skozi fazo načrtovanja uporabniške izkušnje in izdelave grafične predloge. Zato je skoraj vsaka stran na Drupalu narejena od začetka.

Pri Drupalu se pričakuje, da razvijalci ne bodo uporabili le osnovne namestitve. Zato sta tako osnovna inštalacija kot moduli izdelana temu primerno. Potrebovali boste modul, vendar pa se zato tudi pričakuje, da ob kakršnikoli nadgradnji sistem v celoti še vedno deluje in ga nadgradnje ne poderejo.

Pri Drupalu potrebuješ več časa da se ga naučiš, ko pa ga osvojiš, pa ga običajno ne želiš več zamenjati. Dokaz več, da je res namenjen razvijalcem pa je, da ima svoj jezik za ukazno vrstico, Drush. Tako lahko razvijalci avtomatizirajo pogosta opravila in namesto klikanja, uporabijo ukaze, ki jih vpisujejo v ukazno vrstico.

Wordpress – Joomla – Drupal

Za konec pa se vrnimo nazaj k našim trem iskalcem ustreznega sistema. Mladi spletni navdušenec bo najbrž pograbil Wordpress ali Joomlo. Ta dva sistema mu omogočata hitro in enostavno postavitev lepe spletne predstavitve.

Spletna agencija bo s svojo odločitvijo najbrž začrtala svojo pot in politiko poslovanja v prihodnosti – če je njihov cilj postavitev velikega števila predstavitvenih spletnih strani, potem najbrž Drupal ni odgovor za njih. Če pa si želijo delati na velikih projektih, pa bodo najbrž pograbili prav Drupal.

In mladi IT-jevec? Njegova naloga je še najlažja, saj mora do sestanka pripraviti tri predloge. Če pa bo nekoliko bolj predrzen, pa lahko na sestanku brez skrbi predlaga, da naj v razpis zapišejo, da je pogoj uporaba sistema Drupal.

Več o tem, zakaj v spletni agenciji ENKI uporabljamo Drupal, si lahko preberete na www.enki.si/drupal.