Leta 1997 na Applovi konferenci za razvijalce je Steve Jobs v 5 minutah, ki so zajete v spodnjem videu, uspel povzeti več življenjskih lekcij o tem, kako biti dober poslušalec, dizajner in manager, kako se pravilno odzvati ter uspešno delovati v timu. Posnetek je prava zadrega bogastva za dizajnerje, ki bi radi izboljšali svoje produkte.

Pravi dizajn bi moral temeljiti na komunikaciji. Veliko oblikovalcev je dobro podkovanih v tehničnem smislu, vendar jim primanjkuje veščin komunikacije.

Vrnimo se v leto 1997, ko je Steve prišel nazaj v Apple in še ni mel večje avtoritete. Na konferenci je na vprašanja odgovarjal kot asistent glavnega izvršnega direktorja. V tistem času je Apple najavil novo tehnologijo OpenDoc, a so razvoj kasneje ukinili. Veliko razvijalcev ni bilo ravno navdušenih nad tem. Eden izmed njih se Jobsu na konferenci zastavil precej negativno nastrojeno vprašanje. Pričel je s komplimentom “Gospod Jobs, ste bister in vpliven mož”, a Steve je takoj prepoznal njegov ton, vstal, dvignil stol in se zadrl “Prihaja [kritika]!” Občinstvo se je smejalo, sledeče vprašanje pa je bilo:

“Žalostno je in na več točkah, ki ste jih obravnavali, opazno, da ne veste o čem govorite. Želel bi, na primer, da se jasno izrazite, kako Java, v katerikoli od njenih inkarnacij, obravnava ideje, implementirane v OpenDoc. Ko boste odgovorili na to, nam mogoče lahko poveste tudi, kaj osebno ste počeli zadnjih 7 let.”

Po skoraj 15 sekundah neprijetne tišine je Steve končno spregovoril, vendar je občinstvu podal le šalo o tem, kako ne more vedno zadovoljiti vseh uporabnikov. Sledilo je še 8 sekund tišine, nakar je odložil plastenko vode in pričel z resnim odgovorom.

Ljudje navadno predvidevamo, da, če nekdo potrebuje toliko časa za odziv, izpade šibek, vendar je Jobs tu figurativno štel do deset, zajel sapo in pričel s konstruktivnim odgovorom – nekaj, k čemur bi morali stremeti vsi. Nič dobrega ne pride iz tega, ko odgovarjamo v naglici in jezi, naj bo to na štiri oči, preko e-pošte ali kako drugače.
 

Jobsov manever: strinjanje s kritiko

Steve je razumel, da je vse v življenju kompromis. Svoj odgovor je pričel z:

“Ena izmed najtežjih stvari, ko poskušaš vplivati s spremembo je, da imajo … ljudje, kot je ta gospod … prav! Na nekaterih področjih!”

Tako je dal spraševalcu in publiki vedeti, da spoštuje njegovo mnenje in s tem spremenil smisel celotne razprave, pri čemer je bila prednost sedaj na njegovi strani.

“Prepričan sem, da ima naš OpenDoc nekaj funkcionalnosti, ki jih nima noben drug program. Najbrž celo več, kot jih sam poznam. Siguren sem, da bi lahko napravili nekaj demo različic, mogoče manjše komercialne appe, ki ponazarjajo te funkcionalnosti.«
 

Protiargument

Steve je sprejel kritiko in ji dal prav ravno v tolikšni meri, da se lahko sedaj podal učinkovit protiargument. Ta je temeljil na tem, da je OpenDoc sicer res zanimiv, ampak se ne prilega dobro v njihovo širšo strategijo.

“Najtežje tu se je vprašati, kako to umestiti v večjo kohezivno vizijo, ki nam bo omogočala prodati – am – 8 milijard dolarjev, 10 milijard dolarjev produkta letno.

Vedno sem se znašel pri tem, da je potrebno pričeti z uporabniško izkušnjo in na podlagi te priti do ustrezne tehnologije. Ne moreš začeti s tehnologijo in potem poskušat ugotoviti, kje jo boš lahko prodal. To napako sem verjetno storil večkrat kot kdorkoli v tem prostoru in imam podlago, da to dokažem. Vem, da je tako.

Ko smo poskušali priti do strategije in vizije za Apple, am, se je pričelo z [vprašanjem] … kakšne fantastične koristi lahko ponudimo uporabnikom? Kam jih lahko popeljemo? Ne pričnemo s tem, da se usedemo z inženirji, poskušamo ugotoviti kakšno izjemno tehnologijo imamo in nato iščemo način za trženje le-te. Am … menim, da je to prava pot.«

Zanimivo je, kako se je prikrito pobahal, da je to napako storil večkrat kot kdorkoli v tem prostoru. S tem je hotel elegantno povedati nekaj v smislu: »Včasih sem imel podobno mišljenje, saj veste, preden sem vodil tri izmed najbolj inovativnih podjetji na svetu. Slišal sem vaše mnenje, ampak verjetno vem več od vas.«

Želite to imeti?

Svoj odgovor je nato za konec začinil še z anekdoto o laserskih tiskalnikih iz leta 1984, ki si jo lahko skupaj s celotnim dogajanjem ogledate v spodnjem videu:

Kmečka logika? Vsekakor se tako sliši. Uporabnikov barometer je precej enostaven: »Ali produkt ustreza mojim potrebam?«. Kljub temu se podjetja vrtijo okoli novega tehnološkega odkritja, ki se jim zdi kul in ga poskušajo lansirati brez da bi jim sploh bilo jasno kakšno rešitev oz. korist prinaša.

Če je vaša obljubljena vrednost produkta kompleksnejša od tega, da ga pokažete in vprašate »Želite to imeti?« je že prezapletena.  Tudi, če ste to storili in navdušenja ni bilo, produkt enostavno ni dober. Steve Jobs je to vedel bolje kot njegovi vrstniki in v to tudi znova in znova znal prepričati skeptične delničarje. Na tej točki več ni govoril zgolj o OpenDoc, ampak o tem, kaj mora Apple storiti na makro ravni.

Zaradi tega je načrtovanje vitalnega pomena pri oblikovanju produkta. Potrebno je odkriti bistvo izdelka, kaj bo ta prinesel uporabniku in se šele nato spustiti v izbor tehnologije, s katero bo to doseženo. Kdor dela obratno, ne bo uspel.

Vsakdo seveda stori napako, vendar se napake da odpraviti. Steve je želel sporočiti, da je pomembno korakati proti jasno zastavljenim ciljem in zaupati ekipi, kar lahko včasih pomeni opustitev določenega projekta za večje dobro, kot se je to zgodilo z OpenDoc. V takšni situaciji se imaš opcijo oklepati takšnega projekta ali pa razmišljaš na dolgi rok. Podjetja se navadno oklepajo, dizajnerji pa stremijo k rešitvam na dolgi rok. Če si sposoben to interpretirati vsaj pol tako dobro kot Steve, boš vsekakor uspešen.