Poznavanje ali vpogled Z in Y generacij je za marketing in oglaševanje izjemnega pomena. Tako blizu in tako daleč, ko doumemo, kako se obnašajo, kaj mislijo in predvsem najpomembnejše, katere vrednote imajo in kaj jih pravzaprav ločuje.

Z generacija so otroci, rojeni med leti 1995 in 2012. Rojeni v tehnologijo. Skorajda s popačenimi palci, pripravljenimi za igralni plošček. Vsi imajo vse mogoče spletne profile, živijo v stresu in nenehnem bombardiranju z informacijami. Imajo visoko stopnjo vpliva na nakupne navade svojih staršev, so izjemno povezani in obveščeni. Hektično si želijo biti vse in znajo več stvari, zaradi nenehnega stika s svetovnim spletom pa samo v nekaj minutah poiščejo odgovore na vsa vprašanja. Za njih dilema ne obstaja (dolgo), življenje pa jim predstavlja  kreativni poligon, katerega ustvarjalci so sami. Načeloma radi delajo in so se za službo pripravljeni tudi preseliti in slediti klicu napredka in originalnosti. So pripadni (bolj ideji kot človeku), zaupanja vredni in enakopravni.

Y generacija, ali po domače milenijci, so rojeni po letu 1980 in so svojo spolno zrelost dosegli  tam okoli novega tisočletja. Oni, za razliko od Z-jevčkov, odraščajo v dobi elektronike in se spoznavajo z družbenimi omrežji. So začetniki, kritična masa. Zaradi vzpona digitalnih komunikacij so prejeli največ marketinške pozornosti. Značilno je, da so etnično raznoliki, strpni do drugačnih. Nekje so prebrali, da morajo slediti svojim sanjam, kar je postala njihova mantra. Po naravi so bolj optimistični od Z-jevčkov. Ameriška statistika pa pravi, da ima vsaj 20 % njih enega starša migranta, 50 % meni, da so politično neopredeljeni, kar prevedemo v politično nezainteresirani, 8 % jih »sexta«, 55 % pa objavlja »selfije«. V primerjavi z Z-jevčki kar 30 % več.

In kako si Z- jevčki in Y-čki želijo, da z njimi komunicirajo blagovne znamke?

Z generacija daje prednost »cool« produktu pred »cool« izkušnjo. Razmerje je 60 % : 40 %. Y generacija pa daje prednost »cool« izkušnji pred »cool« produktom. Tukaj pa je razmerje še višje, in sicer kar 77 % : 23 %.

In kaj sami pravijo, da jim je ljubše, bližje?
Spletna pošta: Y: 43 % in Z: 33 %
Družbena omrežja: Y: 29 % in Z: 34 %
Spletni oglasi: Y: 16 % in Z: 28 %
Direktna pošta: Y: 16 % in Z: 13 %
Zunanje oglaševanje: Y: 9 % in Z: 14 %

Tako. Raziskave so sicer opravljene na ameriškem tržišču, a generacija je generacija in številke se tudi v Sloveniji bistveno ne spreminjajo. Logično. Odraščati ali roditi se v digitalno okolje pomeni tudi večjo verjetnost sprejemanja, dojemanja, sledenja in lojalnosti blagovni znamki v njim naravnem okolju. »Wake up call« za vse, ki še vedno vztrajajo na klasiki. Klasika je absolutni »JA«, ampak z zajetnim deležem v digitalu.